Poučna zgodbica

Kolegici so pred skoraj pol leta vlomili v garažo, odnesli so nekaj orodja, smuči, strešni prtljažnik za avto in bicikel. Takega za dobrega jurja.

Pokliče policijo in naredijo zapisnik. Kolegica pošlje kopijo zapisnika in prijavo na zavarovalnico.

Čez par dni jo pokličejo z zavarovalnice s predlogom poravnave. Usekali so en pavšalni znesek, ki ni pokril niti dveh tretjin vrednosti bicikla.

Seveda se ni strinjala. In se začela z zavarovalnico jajcat, katere stvari so sploh ukradli, koliko so bile vredne. In koliko bo dobila. Na srečo je imela nekaj fotografij z izletov, kjer je bila slikana skupaj s kolesom.

In na še večjo srečo, so policaji kakšen mesec kasneje našli ostanke njenega bicikla. Jasno da do konca olupljenega (brez prestav, bremz, sedeža, vilic, obročev ipd.), celo okvir je bil delno razžagan.

Za nekatere druge stvari je našla račune, za preostale pa ni imela nobenega dokaza, da jih je sploh imela.

Vse skupaj je bilo me drugim pospremljeno s pospravljenimi nekaj škatlami, ki jih ni odprla od selitve pred nekaj leti, z urami in urami na telefonu s cenilci ter razmišljanjem, kaj vse lahko še naredi.

Kot da ni imela drugega dela…

A imaš ti tudi že kakšno izkušnjo z vlomom in pogajanji z zavarovalnico o odškodnini?

Kaj je zdaj naredila kolegica?

To si lahko prebereš na straneh 10 in 11 tegale priročnika

http://bit.ly/fp_6ppa

Kaj lahko narediš ti, da se ti ne zgodi isto kot se je zgoraj opisani kolegici?

Ker, verjemi, zavarovalniški cenilci niso najprijetnejše osebe na tem planetu. Še posebej ne, kadar so v službi.

No ja, kako si lahko prihraniš nepotrebno delo in sekiranje piše tukaj

http://bit.ly/fp_6ppa

Aja, pa upam, da se ti kaj takega kot je zgoraj nikoli ne zgodi

Srečno!

Aleš